Preskoči na vsebino
nalagam novice...

TEŽAVE CERKVE IN JAZ

... verujem v občestvo svetih ...

Vedno znova name naredi močan vtis velika, preprosta in zgovorna kamnita krstilnica v Ogleju. Šestkotni bazen s šestimi stebri (Kristusov simbol) postavljen posebej, izven cerkve, v osemkotni prostor je pričevalec časa, ko so se za prejem krsta odločali odrasli ljudje. Potem, ko so se spreobrnili in sprejeli Jezusa iz Nazareta – Dobrega pastirja za vodnika in evangelij za vodilo v svojem življenju, so zapustili staro mišljenje ter se podali v nov način delovanja. Na zunaj so to pokazali tako, da so vstopili v krstni bazen, se dali krstiti in se od tam pridružili skozi poseben hodnik skupnosti tistih, ki so že bili v cerkvi. Dali so torej poudarek na to, da se je potrebno najprej spreobrniti in šele nato vstopiti v cerkev.

Večinoma se mi svojega krsta ne spomnimo. Je pa za nas pomembno, da se ga spominjamo in se občasno tudi fizično kot romarji vrnemo k svojemu krstnemu kamnu. To nam pomaga, da se bolj zavestno odločimo za evangeljski način življenja, za pripadnost občestvu svetih. Morda bi težav v Cerkvi (to je namreč tema, ki je razlog mojega pisanja) bilo bistveno manj, ko bi se kristjani iskreno vračali k vsebini svojega krsta – to je odpoved hudemu duhu in izbira vere, upanja, dejavne ljubezni do Boga, bližnjega in sebe.

Vsak od nas je v Gospodovih očeh pomemben in dragocen. Vemo, da dejanja in molitve skritih apostolskih duš obračajo svet na bolje in preprečujejo marsikatero zlo. Naj nam ne zmanjka poguma, spominjajmo se vsebine svojega krsta, vztrajajmo v dobrem tudi v času, ko skupnost, ki ji pripadamo, doživlja katarzo (očiščenje) in nas pogosto žalostijo slabe novice tudi iz cerkvenih krogov.

Rok