Preskoči na vsebino
nalagam novice...

10 LET

Ko sem se 24. oktobra 2010 dopoldne v radeški cerkvi sv. Petra poslavljal od tamkajšnjih župljanov, ki so bili presenečeni, da se župnik seli že po slabih treh mesecih, sem se v popoldanskih urah pripeljal v Dob. Kraji mi niso bili nič poznani. Vedel sem, kje je župnišče, in poznal sem kodo za izključitev alarma v župnišču. Nisem pa vedel, da je poleg kode potrebno pritisniti še nekaj za izklop alarma. Tako se je alarm sprožil in neprestano oglašal 20 minut. Kako mi je bilo nerodno, težko opišem. Pomislil sem, da sledi, verjetno, prvo srečanje z varuhi javnega reda. Alarm se je po vseh mogočih pritiskanjih na tipke sam od sebe ustavil, policajev pa tudi ni bilo od nikoder. Ko sem se za silo vselil, se je pojavil naslednji problem – mraz. Za malo krušno peč nisem imel materiala, za zagon centralne peči pa je bilo treba nastaviti zunanjo enoto, ki je nekako nisem našel, čeprav je v pisarni. »Bo pač nedeljski večer malce bolj osvežilen«, sem si mislil in se odpravil ven, da bi se v cerkvi srečal z Jezusom in sv. Martinom. Cerkev mi je z vsemi preprogami na tleh in stenah delovala zelo domače, kot nekakšna velika dnevna soba. Bojni posvet, ki smo ga imeli za naslednja leta, je minil sproščeno in prisrčno. Nato sem se še malce razgledal po župnišču, predvsem kuhinji, in pod debelo prešito odejo preživel noč.

Od takrat mineva 10 let. Kdo bi si mislil, da se bomo kdaj srečali in sodelovali v življenju dobske župnije. Hvaležen Bogu za priložnost in vse milosti, ki jih prejemam, se zahvaljujem tudi Vam, vsakemu posebej, za sodelovanje, molitve in vse pozornosti, ki mi jih namenjate. Ko odpiramo novo poglavje skupne poti, Vas spodbujam in vabim k sodelovanju.

Bog vas živi!

 

Jure Ferlež, župnik

Jure Ferlež, župnik


Predvajanje pobožnosti iz župnijske cerkve na YouTube kanalu ali na Facebook "live".