POD ZVONOM SVETEGA MARTINA
Pred približno desetletjem smo prišli v župnijo Dob in v njej počasi pognali korenine. Ta skupnost je postala naše zavetje in naš pravi dom. Po zgledu svetega Martina je naše življenje v Dobu na zunaj skromno, a če pogledamo za zidove naše hiše, je izjemno bogato in lepo.
Našo družino močno povezuje glasba, zato svoje talente z veseljem darujemo v Božjo čast in slavo. V župniji smo dejavni na različne načine. V cerkvi smo se z nekaterimi družinami še posebej lepo ujeli in povezali. Po maši z veseljem skupaj poklepetamo, se razveselimo povabila na nedeljsko kosilo ali pa si priskočimo na pomoč pri varstvu otrok, kar je pri nas trenutno zelo aktualno.
V naši družini ima vedno posebno mesto zgodba svetega Martina, ki je svoj plašč razdelil z beračem. Ta prizor nas ne uči le sočutja do revnih in odrinjenih, temveč tudi odprtosti in topline do vsakega človeka, ki nam ga Bog iz takšnih ali drugačnih razlogov pošlje na življenjsko pot. God svetega Martina, ki ga praznujemo na današnjo nedeljo, nagovarja vsakega izmed nas. Mene kot očeta spodbuja, da sem pogumen, miroljuben, odločen in nepopustljiv ob krivicah, da dajem dober zgled otrokom in širši okolici, hkrati pa ostajam pozoren in nežen do svoje žene. Mene kot ženo pa nagovarja k ljubeči predanosti, srčni toplini, nežnosti in požrtvovalnosti, s katero skrbim za najin dom in zakon.
Vse to nas povezuje v družino, ki stoji kot trden steber in ima v svoji sredi vedno prostor za Boga.
Lucija in Jani Strmšek