Spoštovani dobski župljani!
Že tri leta in pol se bel kombi iz Doba, poln dobrih stvari za zdrave in bolne, za volanom pa vaš smejoči se župnik Jure, pojavlja na našem dvorišču na Zakarpatju. Za vašo pozornost do nas, za vašo dobroto, radodarnost, iznajdljivost in vztrajnost se vam v imenu vseh obdarovanih prisrčno zahvaljujem.
Ko je g. Jure prvič prišel k nam in povedal, da je poleg polnega kombija pripeljal tudi vašo molitev, skrb in solidarnost z nami, se mi je zdelo, da so se nad nami odprla nebesa. Naenkrat nismo bili več sami v negotovosti vojne, ampak sta bili otipljivi vaša vera in naša duhovna povezanost. Za vse to sem vam iskreno hvaležna.
Tako že kar nekaj časa skupaj misijonarimo. Vaši darovi nam odpirajo vrata do bolnikov in ubogih. Ko smo enkrat v hiši, pa nas je težko izgnati. Na vrsto pridejo pogovori o zdravju in telesnih potrebah, pa o smislu življenja, o večnosti in pripravi nanjo. Pogosto se zgodi, da nas kličejo, naj prinesemo sanitetni material, konča pa se z obiskom duhovnika, s spovedjo in bolniškim maziljenjem. Ljudje so srečni in notranje osvobojeni.
K nam je dolgo zahajal Slavko, star med 50 in 60 let. Vedno je bil lačen in je prosil za konzerve in drugo hrano, da bi si kaj skuhal. Imel je tuberkulozo. Bil je tako brez moči, da ni mogel delati. Hm, pil je pa lahko. Zaradi tega sem ga večkrat »šolala«. Počasi sva se spoprijateljila. Ob neki priložnosti pa je povedal, da je bil kot vojak v Afganistanu in ima na vesti veliko ljudi. Hotel je na lahek način zaslužiti, pa je njegova psiha utrpela tolikšno škodo, da ni mogel več normalno živeti. Previdno sem vprašala, če je to kdaj odprl Gospodu pri spovedi. Ni. Se je pa odločil, da bo to storil. Ko je res prejel Božje odpuščanje, je ves sijoč prišel povedat, da sedaj lahko tudi umre, tako je svoboden in srečen. In kaj mu je odprlo vrata v spovednico? Vaše konzerve, riž in makaroni. Sedaj je Slavko že v večnosti in gotovo s simpatijo in hvaležnostjo gleda proti Dobu, kjer živite njegovi dobrotniki.
Pravijo, da kdor ima v rokah želje ljudi, ta vodi svet. Kdor živi tako privlačno, da ga drugi želijo posnemati, ta vodi svet. Tako privlačna je vaša vera. Oznanjate, ne da bi to posebej hoteli. Vaš zgled posnemajo tudi druge župnije in mreža dobrote se širi. Ukrajinci pa se za vaše darove zahvaljujejo približno takole: »Naj jim Bog nakloni, da bi bili zdravi, da bi imeli blagoslov v družinah, da bi imeli zdrave otroke in bi se lahko učili, da bi imeli blagoslov pri delu, da bi dolgo živeli in bi se nekoč vsi sešli pri Bogu.«
Naj Gospod usliši njihove prošnje in vam res nakloni vse potrebno. Se pa še naprej priporočamo za molitev za mir. V tem smo majhni in nemočni, a Gospod je velik.
V veliki hvaležnosti za povezanost z vami vas vse prav lepo pozdravljam.
s. Jožica Sterle, Ukrajina