ŠE NEKAJ ZANIMIVOSTI O SVETEM MARTINU
Zavetnik naše cerkve sv. Martin je eden najbolj priljubljenih svetnikov v Evropi. Ko je leta 397 umrl, so ga hitro začeli častiti kot svetnika. Njegov grob v Toursu je bila ena najbolj obiskanih božjih poti v srednjem veku. Na tisoče cerkva po vsej krščanski Evropi, ki so bile zgrajene v tem času, je posvečenih sv. Martinu. Omenimo le veličastno katedralo sv. Martina v belgijskem Yperu, ki s 102 metrom visokim zvonikom še danes dominira v mestu, ali pa stolnico sv. Martina v Bratislavi, kjer so med letoma 1563 in 1830 kronali ogrske kralje.
K nam je čaščenje sv. Martina prišlo s frankovskim vplivom in je najbolj cvetelo med 7. in 10. stoletjem. Njegovo češčenje so zelo pospeševali benediktinski menihi. Sv. Martin je tudi zavetnik številnih najstarejših cerkva, ki so bile zgrajene na Slovenskem, med drugim tudi naše v Dobu, ki verjetno datira že v 10. stoletje.
Na tleh države Slovenije je danes svetemu Martinu posvečeno 94 cerkva, od tega 43 župnijskih.
S sv. Martinom je povezanih tudi veliko ljudskih običajev in pregovorov:
Če sv. Martin listje obdrži, huda zima sledi.
Če Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi.
Če je na Martina jasen in sončen dan, bosta v treh dneh pobeljena hrib in plan.
Bomo videli, ali ljudska modrost še drži ali pa jo bodo odpihnile podnebne spremembe.