Na 4. postno nedeljo je naša župnija poromala v ljubljansko stolico.
“Želim, da jubilejni odpustek doseže vsakega kot pristna izkušnja Božje milosti, ki gre vsem naproti z obličjem Očeta, ki sprejema in odpušča ter povsem pozabi storjene grehe. Da bi verniki živeli in pridobili odpustke, morajo opraviti krajše romanje k svetim vratom, ki bodo odprta v vsaki stolni cerkvi ali v cerkvah, ki jih bo za to določil krajevni škof, ali v štirih rimskih bazilikah; to bo znamenje globoke želje po spreobrnjenju.” (Papež Frančišek, Bula ob napovedi izrednega jubileja Usmiljenja Misericordiae Vultus)
Sveta vrata v ljubljanski stolnici v letu usmiljenja.
Ljubljanska vrata so bila narejena leta 1996 ob obisku sedaj svetega papeža Janeza Pavla II v Sloveniji; izdelal jih je akademski kipar Mirsad Begić. Predstavljajo zgodovino ljubljanske nadškofije v 20. stoletju. Upodobljeni so škofje, z desne, Anton Bonaventura Jeglič, božji služabnik Anton Vovk, Gregorij Rožman, Jožef Pogačnik, Alojzij Šuštar in Stanislav Lenič. Kristus je simbolno položen med relikte preteklosti Ljubljane in Slovenije, ne samo predkrščanske, temveč tudi krščanske iz rimskih časov, ki jo izpričuje upodobitev tlorisa krstilnice v Emoni. Če Kristusove drobne noge odražajo veliki petek in smrt, pa je Njegov zgornji del telesa krepak in se dviga, kar nakazuje vstajenje; ob strani je upodobljen ptič feniks, ki simbolizira vstajenje oz. večnost.
Kristus vstaja, Cerkev vstaja.
Če je Kristus postal človek in se je »iz usmiljenja do človeške bede sklonil k nam«, potem ta vrata res čudovito nakazujejo vsebino leta usmiljenja. Sočutna in usmiljena ljubezen, ki povzema pojem usmiljenja, preprosto ne more ostati v objemu temè in zla, ampak v sebi nosi večnost.
vir: http://www.stolnica.com/Sveta_vrata_v_ljubljanski_stolnici.php